Gremo se učit
Zadnjič sem se pritoževala nad napačno rabo zaimka kateri in obrobno omenila napačno rabo namenilnika, ki jo lahko opazimo v enakih situacijah: v javnem govoru, ko govorec javnega nastopanja ni vajen in skuša govoriti pravilno.
Grem pisati.
Šel sem se učiti.
Hodim plesati.
V zgornjih primerih je i odveč, saj ob glagolih premikanja (kar iti in hoditi vsekakor sta) uporabljamo namenilnik.
Topsi pravi, da se namenilnik rabi tudi v naslednjih dveh primerih:
Dala ga je študirat.
Poslali so ga vohunit.
Se boste strinjali z mano, da se lahko zasluti nek namen?
Problem namenilnika je, da je slišati kot pogovorni nedločnik. Kratek, brez končnega i-ja. Zato ga mnogi dojemajo kot napačnega, ko skušajo govoriti knjižno.
In še zabavna zgodovinska podrobnost. Nekoč se je predmet v kombinaciji z namenilnikom uporabljal v rodilniku:
Grem jabolk pobirat.