Besedila

O puhlih in skopih besedilih letošnje EME niti ni vredno izgubljati besed.

Po drugi strani pa se človek vpraša, kaj je huje: besedila, ki premorejo približno dva stavka (recimo: "Uuu, aaaa, za skupaj sva midva! Uuu, aaaa, jutri se bova skupaj sankala!"; če slučajno kdo posname komad s takim besedilom, prosim za posnetek, hvala), ali kvaziumetniška besedila brez repa in glave, ki se delajo, da so huda poezija, ker itak nihče ne šteka (ne bom dala primerov, ker se mi niti ne da ...)?

Potem me zanima še, zakaj izvajalci (ki so nenazadnje res le še izvajalci) naročajo besedila za komade pri raznih besedilopiscih, ki se lahko pohvalijo z "besedili", ki govorijo o policajih ali bananah ali celo o izvajalcu samem, ki si pljuva v obraz. Ne morem pomagati, ampak to res niso neke veličastne reference, zaradi katerih bi kar tekla v objem tekstopisca. (Po drugi strani pa je tudi besedilo Lange bojda napisal Feri Lainšček. Heh.)

In zakaj se izvajalci, za katere bi bilo bolje, če bi ostali le izvajalci, lotijo tudi pisanja besedil? Nepremostljivi mostovi so pač resnično nepremostljivi (hvala, Aelfsciene, brez tebe ne bi tega paradoksa nikoli oodkrila :)).

Pa še nekaj me moti: če že razumem, da lahko doživeto pojejo o razočaranjih, ko kar sijejo od sreče (hm, a ste opazili, kako veselo se smehljajo nekatere, ko javkajo o osamljenosti, zapuščenosti in podobnih tegobah?), mi res ni jasno, kako se lahko deklič, ki kaže okrog 16 let (če spregovori, pa še par let manj), poistoveti z divjim komadom, v katerem tuli, da ima dovolj, da jo moški izkorišča ...