Gremo se učit
Zadnjič sem se pritoževala nad napačno rabo zaimka kateri in obrobno omenila napačno rabo namenilnika, ki jo lahko opazimo v enakih situacijah: v javnem govoru, ko govorec javnega nastopanja ni vajen in skuša govoriti pravilno.
Grem pisati.
Šel sem se učiti.
Hodim plesati.
V zgornjih primerih je i odveč, saj ob glagolih premikanja (kar iti in hoditi vsekakor sta) uporabljamo namenilnik.
Topsi pravi, da se namenilnik rabi tudi v naslednjih dveh primerih:
Dala ga je študirat.
Poslali so ga vohunit.
Se boste strinjali z mano, da se lahko zasluti nek namen?
Problem namenilnika je, da je slišati kot pogovorni nedločnik. Kratek, brez končnega i-ja. Zato ga mnogi dojemajo kot napačnega, ko skušajo govoriti knjižno.
In še zabavna zgodovinska podrobnost. Nekoč se je predmet v kombinaciji z namenilnikom uporabljal v rodilniku:
Grem jabolk pobirat.
4 komentarjev:
Heh, hvala;)
;)
Zadnje o rodilniku je zanimivo. Vrnem. O rabi namenilnika mi ni šlo nekaj v glavo, ko sem se spoznal z Gradišnikom mlajšim in ga vprašal:
Namenilniško obliko povedka naj se rabi ob glagolu premikanja; recimo: "grem spat." V raznih medijih pa vidim namenilnike še v drugih zgledih: od precej do manj sumljivih, kot ga rabi Miha Mazzini: "Noben noče zamudit." Prosim za krajši komentar o uporabi.
Na kar je odvrnil:
Namenilnik pravilno razumeš, vse drugo je pač ljubljanščina, ki reducira končni i (Štajerci tega ne odobravajo, verjemi). Podobno okrajšujejo neki v nek. Problem teh krajšav je, da so nedosledne, kajti še vedno pišejo "pripraviti", ne pa "prpravt". Ipd. Seveda vsak avtor sam odgovarja zase in za to, do katere mere se bo uklanjal normi. Sam uporabljam edinole v dialogu (neštajerskem).
Nedvomno kratki nedolocnik ne sodi v zborni jezik.
Zal pa se ne morem strinjati, da je za ta pojav kriva ljubljanscina, saj ima slovenscina mnogo narecij, ki tezijo k taksni ali drugacni redukciji vokalov. Poleg tega je kratki nedolocnik dovoljen v knjiznopogovornem jeziku (pa pustimo ob strani, da je dovoljena tudi izgovorjava deleznika na -l kot reku, peku ipd.).
Glede (ne)doslednosti zapisa pri besedi pripraviti pa morda le tole: pravopis je skupek pravil - dogovorov, ki se jih moramo nauciti prav vsi, saj prav nihce ne govori zbornega jezika od rojstva (tudi zborni jezik je nenazadnje dogovorjen - je neko povprecje med narecji, ce se malo posalim). To pomeni, da smo pri besedi pripraviti sprejeli dogovor o zapisu, medtem ko se pri kratkem nedolocniku verjetno zapleta prav z namenilnikom (torej v obratno smer, kot sem opisala v zgornjem zapisu).
Objavite komentar