21. jan. 2007

Vikati v celoti ali le na pol?

Tole je en primer "polvikanja":

A ste bla kje na počitnicah?

Pa še za moški spol:

A ste naredu to-pa-to?

Moja gimnazijska profesorica je imela navado reči, da polvikanje pričakuje na trgu pri branjevkah, vsi ostali pa naj jo vikajo.

No, saj razumem, polvikanje je le znak nepoznavanja norme, poleg tega je mnogo drugih jezikovnih pravil, ki so bolj življenjskega pomena, kot je pravilno vikanje, ampak mene kar zabolijo ušesa, kadar kaj takega slišim od kakega komercialista/radijskega napovedovalca (na komercialnih radiih, ki jih pomotoma slišim na lokacijah, kjer nimam vpliva na izbiro postaje :))/govorca v javnem govornem položaju - človeka pač, ki poklicno govori ali pa je govorjenje vsaj zelo prisotno pri opravljanju poklica.

Dejansko sem mnenja, da bi morali vsaj eno leto človekovega šolanja posvetiti osnovnemu izobraževanju za življenje: izpolnjevanje položnic, pisanje prošenj, življenjepisov, branje voznih redov, pravopis (ja, je pomemben) in govorna komunikacija v najbolj običajnih situacijah - pozdravljanje, predstavljanje (sploh po telefonu!) in celo vikanje.

Dvojina pa je dodatni tečaj ... Sem že skoraj obupala nad njo :)

A greve?

6 komentarjev:

Aelfsciene pravi ...

"A greve" je ljubljanscina (a ni?), ne nepoznavanje dvojine. Mene "A gremo?" za dve osebi velik velik bl moti.

Nina pravi ...

To obliko poznam že vsaj 10 let in jo rabijo ljudje, ki niso Ljubljančani - posebno radi jo imajo v kakšnih (pol)uradnih govornih položajih :)

In tudi ostale ne-dvojine me motijo, ja, ampak tale ...

Andrej pravi ...

Živijo!

Takole sem prišel sedaj na tale tvoj zapis na tvojem blogu: Dobil sem e-pošto, kjer so začeli takole:

"Spoštovani(a)! Radi bi vas opozorili na ..."

In ker gre meni polvikanje zelo na živce in ga ne uporabljam (kadar vikam, vikam vedno pravilno, tudi v pogovornem jeziku), sem se tokrat odločil, da jim odgovorim in jih prijazno in dobronamerno podučim.

Potem pa sem se sredi pisanja ustavil, ker me je kar naenkrat prešinilo, "Hm, za božjo voljo, polvikanje slišim danes že vsepovsod, tudi tam, kjer ga nikakor ne bi smelo biti, recimo iz ust novinarjev v video prispevkih na POP-TV ali na tako spoštovanih radijskih postajah, kot je Val 202. Kaj pa če je polvikanje v vsem tem času celo prišlo tako daleč, da je morda zdaj že celo slovnično pravilno ali dopustno tudi v zbornem in/ali knjižnopogovornem jeziku? OMG ... :-)" To bi bilo grozno, še bolj grozno pa bi bilo, da bi jim nemara dal napačne ali poltočne nasvete.

In sem šel googlati v upanju, da najdem negativen odgovor, ki me bo pomiril. No, nisem (na srečo!) našel nobene uradne informacije, da bi bilo nemara polvikanje sedaj morebiti že slovnično pravilno, sem pa našel tale tvoj blog zapis. In ker vidim, da si očitno študirala nekaj v zvezi s slovenščino, mi boš verjetno znala odgovoriti? Najlepša hvala! Močno upam, da je v zbornem jeziku, pa tudi v knjižnopogovornem, polvikanje še vedno nedopustno in nepravilno. :-)

Nina pravi ...

Malo za šalo: vse, kar v jeziku opravlja neko funkcijo, je pravilno ;)

V bistvu je jezik živ (po navadi ob tem dodam, da samo malo pobrskaj po, recimo, Cankarjevih delih, ki so oddaljena le za približno stoletje) in bojim se, da bo polvikanje sčasoma sprejeto v knjižni (zborni in pogovorni) jezik.
Do takrat pa je polvikanje (zame) očiten signal, da je sogovorec nerazgledan in ga takoj dojemam nekoliko drugače - torej polvikanje opravlja nekakšno funkcijo ;D

Andrej pravi ...

Ja, jezik je živ, vem, saj zato sem pa spraševal, če je morebiti s polvikanjem prišlo že tako daleč, da bi bila že nova uradna pravila. :-) Oh ja, resnično upam, da pravilnega vikanja v taki obliki, kot je sedaj, ne bomo izgubili. Polvikanje se meni zdi grozno. :-) Presneto, tudi ljubi rodilnik pri zanikanju je že skoraj obsojen, da izgine iz jezika ... :-) Ahh ... :-)

Se pa moram malo popraviti. Zgoraj sem napisal, da sem slišal polvikanje na Valu 202, pa sem danes ugotovil, da sem bil v resnici na eni drugi, bolj lokalni, postaji; malo sem zamešal zaradi glasu voditelja. Kakorkoli, ne glede na postajo, vsaj na radiju, televiziji in podobno bi pa res lahko pravilno vikali, presneto.

Nina pravi ...

Hihi, me je že malo zaskrbelo, da je tudi zadnji branik knjižnega (pogovornega) jezika padel ...

No, pa ne skrbi, če se bo že zgodilo, da bo polvikanje sprejeto v zborni knjižni jezik, bo najprej dovoljena vzporedna raba ;) Torej boš imel še dolgo možnost bentiti čez nerazgledano mularijo (kot to počnem jaz, ko me polvikajo - če me že ne tikajo - v različnih trgovinah :))