Komunicirati
SSKJ pravi:
komunicírati -am nedov. (ȋ) 1. izmenjavati, posredovati misli, informacije, sporazumevati se: komunicirajo vsak v svojem jeziku; gluhonema sta uspešno komunicirala s pomočjo dogovorjenih znakov / z njim se ni dalo več komunicirati / v vesoljskem centru komunicirajo s satelitom 2. publ. biti razumljiv, sprejemljiv: ta film slabo komunicira z gledalci
Zadnje čase se je razpasla uporaba glagola komunicirati kot sopomenko glagola sporočati. Malo trapast primer: "Ta film komunicira veliko idejo."
In celo pravopis omenja takšno rabo kot publicistično. Seveda je mogoče takšno rabo slišati le od raznih PR-ovcev (ki niso predstavniki za odnose z javnostjo/javnostmi - tudi na to temo bi se lahko še kakšno reklo, ampak kdaj drugič) in marketinških svetovalcev.
Meni gre pa takšna raba strašno na živce. Četudi velecenjeni avtor Slovnic trdi, da je komunikacija sopomenka sporočanju in ne sporazumevanju (in se večina slovenistov ne strinja z njim ...), je takšna analogija (komunikacija=sporočanje ==> komunicirati=sporočati) vsaj malo sporna.
Predvsem, ker mi ni jasno, zakaj se v zgornjem primeru ne moremo zadovoljiti z "Ta film sporoča veliko idejo."
In zakaj je potrebno vedno in povsod tlačiti tujke, hkrati pa bentiti, da slovenščino izpodrinja angleščina?
4 komentarjev:
Komuniciranje je lahko enosmerno ali dvosmerno. Tako uči teorija.
Pri prvem primeru lahko torej rečeva, da gre za sporočanje, in v drugem za sporazumevanje. Se strinjava?
Ne bom se spuščal v tole debato, ker nisem kompetenten :), lahko pa malo iritiram.
Npr:
Mitja rabi iti na kavo.
Mitja letos nujno rabi smučati.
Mitja rabi zamenjati službo.
Rabi?!?!? Kdo je to pogruntov?
Tamara: se strinjava. In hvala, ker si me opomnila, da je treba bolj natančno pojasniti, kaj mislim.
Mene moti izključno raba glagola komunicirati v povezavi s samostalnikom v tožilniku. Moti me torej vzorec x komunicira koga ali kaj. Torej me ne moti, da se rabi glagol komunicirati kot sopomenko glagolu sporočati (čeprav veva, da je v bistvu nadpomenka), moti me, da se prenašajo tudi slovnične lastnosti.
(Ampak če se bo takšna raba ustalila, bom pač morala pristati nanjo ... :))
Pa še ena definicija našega Topsija, ki je dovolj ilustrativna: "Sporočanje je tvorjenje in sprejemanje sporočil."
Mitja: Mitja rabi dopust :P Od kod in kako ti pa pojasnim drugič, da ne bom prehitro kakšne neumnosti napisala :)
Sem ugotovila, da sem še nekaj pozabila pojasniti: Toporišič trdi, da je komunikacija sopomenka sporočanju in zavrača besedo sporazumevanje v povezavi s komunikacijo (ker je tako ali drugače obremenjena z besedo sporazum). In to je tisto, kar mene (nas) moti pri njegovih definicijah ...
Objavite komentar