11. mar. 2008

Učbeniki

A je tako težko v vseh berilih, učbenikih za književnost in podobnih rečeh (različna imena za tisto preprosto knjigo, v kateri je cel kup bolj ali manj literarnih besedil) obravnavati isti košček daljšega besedila?

A je en košček besedila bolj reprezentativen kot drugi? (In ko smo že pri tem, kdo pa sme o tem odločati? Mogoče se bo v kakšnem komentarju oglasila E, ki se je s takimi vprašanji mučila v svoji diplomski.)

Se isto dogaja tudi v ostalih strokah? "Oh, tole stoletje je bolj pomembno kot tisto drugo," bodo rekli zgodovinarji. "Mislimo, da je Argentina pomembnejša od Brazilije," se bo odločil svet geografov in o Braziliji bomo slišali le še v športnih novicah. In 3. žensko sklanjatev kar črtajmo iz učbenikov, so ostale pomembnejše.

 

Najhuje je, da sem za situacijo kriva sama ...

3 komentarjev:

krfjolca pravi ...

Glede koščkov besedila v berilih - sem po končani diplomi še bolj zmedena, kot preden sem se teme lotila. Dejansko je moja diploma eno samo naštevanje minusov in plusov takšne prakse, sama pa ostajam nekako na sredini med obema poloma :)

Hočem povedati, da se popolnoma strinjam z Grosmanovo in podobnomislečimi, ki kritizirajo branje po odlomkih (za ilustracijo: ne moreš vedeti, kakšen okus ima npr. jota, s tem, da pokusiš en fižolček.), po drugi strani je pa v praksi nemogoče izvesti pouk književnosti brez takega krajšanja. Če bi obravnavali celo knjigo, bi trajalo predolgo, pa še zanimanje bi izgubili učenci (že tako je cela umetnost, da dosežeš nek nivo zanimanja pri učencih ...). Poleg tega se vseeno trudimo doseči neko splošno razgledanost pri slovenščini.

Odločanje za "reprezentativne" koščke besedila je pa cela umetnost. Nekateri so odlično izbrani, drugi manj, nekateri zato, ker so pač "uporabni" za razlago tiste personifikacija, pa tiste metafore, pa tiste razširjene primere, nekateri zato, ker so še edini za silo berljivi v celi knjigi, itd.

Glede sklanjatev pa nimam komentarja. Se še sama čudim, koliko stvari so (poleg sklanjatev) še črtali, odkar sem jaz hodila v OŠ.

Spiko pravi ...

čas teče. čez 100 let bo 100 let več zgodovine in 100x več ljudi, kar gotovo nanese več kot 100x več snovi samo za zgodlo.

Pri slovi se znajo med klasiki in v berilu znajti povsem druga imena...in kdo bo takrat izbral, ter kaj, ko bo pa kvalietnih in reprezantativnih del 100x več.

men se zdi da bo treba šolstvo spremenit ker itak ma človeštvo skoz več znanja, potreba po njegovem splošnem pregledu pa je zaradi specializacije vedno manjša.

ah ampak sej gre itak use u kura* =) ve ste pogumne de se sploh upate te male zveri za povodce poskušat ujet

Krfjolca pravi ...

Spiko, šolstvo se že spreminja - 100 na uro. Učitelji niti ne dohajajo vseh sprememb (predvsem tale devetletka jim je požrla precej živcev in jaz sem zelo hvaležna, da vstopam v to stroko "po nevihti" v že malce umirjen in utečen proces.) Žal pa se zelo veliko sprememb odvija na napačni ravni - namesto, da bi energijo usmerili v kvaliteto poučevanja, jo kurimo za 1001 birokratsko ***rijo, pišemo obrazce, dokumente (ki jih najbrž nikoli ne bo več nihče pogledal) in brskamo po raznih pravilnikih in zakonih, za vsak vzgojni ukrep je treba preštudirati ne vem koliko členov kilometrskih pravilnikov, da se ti ne bi slučaaaaajno kak prepotenten starš obesil za vrat.

Če se osredotočim samo na slovenščino, je pa kar nekaj sprememb. Besedil je kar precej novejših, berila so obsežnejša (učitelju pa je prepuščeno, katere tekste bo izbral poleg kanonskih - kar je za moje pojme kar v redu), delovni zvezki kar dobro zastavljeni, celoten pouk pa je načeloma bolj usmerjen v uporabno vrednost slovenščine - kar se razlikuje od pouka, kakršnega je dala skozi naša generacija.

Npr. mi smo drilali sklone kot pesmico, tega danes ni več - vse naloge naj bi izhajale iz rabe: torej naloge tipa: vstavi besede v oklepajih v pravilen sklon. itd.

Seveda še marsikdo (starejši učitelji) uči po starem, ampak je kar nekaj prednosti novih učnih načrtov. Recimo veliko več neumetnostnih besedil, kar bo po mojem utegnilo precej zmanjšati funkcionalno nepismenost pri teh generacijah - kako napisati naročilnico, pismo, opis, oris, reklamo itd. Mi smo imeli tega veliko manj.

Ja, pa hvala za vzpodbudne besede :)