Parkiranje

Šla sem v center mesta, ker včasih pač grem tja, najraje dopoldne, saj je vseeno manj ljudi, kot bi jih lahko srečala popoldne (in ljudje me med raznimi letanji sem in tja resnično motijo - sploh, če hočejo početi točno tisto, kar bi rada počela jaz ...).

V center mesta grem navadno z avtom. Parkirišč je dovolj (danes jih je bilo prostih toliko, da sem lahko lepo damsko izbirala, katero mi najbolj ustreza), parkirnina je sicer draga, ampak pajki in kazni znajo biti še bolj nadležni (in na takole lep dan, kot je danes, bi tudi jaz z veseljem skakljala po mestu in pisala kazni :)).

Trenutno poteka celo akcija poklanjanja parkirnine. Neko podjetje ti plača parkirnino, ti pa mu moraš v zameno pustiti svoje kontaktne podatke, nato pa te kličejo ko nori. Nadvse neprijetno, zato sem se tej ugodnosti povsem prostovoljno odrekla in plačala eno uro parkiranja.

Vseeno pa se ljudem zdi preprosteje, če svoj avto pustijo kar na pločniku pred vrati stavbe, v katero so namenjeni ... In potem moramo pešci na cesto. Pa še veseli smo lahko, če nas kateri od avtomobilistov ne zbije, ko se prebijamo mimo njegovega avtomobila.

Povod za tale zapis je bila pa mamica, ki se mi je zahvalila, ker sem se ji umaknila, da je lahko pripeljala svoj voziček mimo avta ...

Pa naj mi nekdo pojasni, zakaj se mora pešec, ki mu pločnik pripada, zahvaliti, ko se mu drug pešec umakne, ker je 3/4 pločnika zasedenega z avtom!