20. jan. 2008

Bralci

Se vedno sem sitna, ja, in se vedno pretiravami in se vedno sem malenkostna, ce je treba.

[Bralec] ni pripravljen slediti avtorjevi domisljiji, ne akceptira avtorjeve pravice videnja, dozivljanja in predstavljanja sveta, ampak uporablja literaturo zato, da vanjo projicira svoja lastna custva, svoje lastne custvene primanjkljaje, svoje lastne zelje po dozivetjih.
M. Kordigel o evazoricnem branju literature, ki je sodec po preostalem besedilu branje trivialne literature

Pred kar nekaj leti sem prvic slisala za teorijo bralcevega odziva. Koncno sem ugotovila, da nisem edina na tem svetu, ki se mi za razumevanje literature ne zdi nujno poznavanje vseh podrobnosti avtorjevega zivljenja, koncno sem dobila potrditev, da je tudi bralec soudelezenec pri ustvarjanju "pomena" in da ni nujno, da cel svet v tocno doloceni besedi vidi tocno doloceno sporocilo. (Skozi cas sem ta sistem bralcevega odziva dopolnila tudi s semioticnim in strukturalisticnim pristopom, ki isceta "pomen" predvsem v besedilu.)

Potem pa ugotovis, da je edini, ki "sme" odlocati o pomenu, avtor. Komaj cakam, da bomo s "trivialno literaturo" zmerjali vsa besedila, ki ne bodo ob samem besedilu vsebovala tudi avtorjeve razlage, kaj je hotel s tem povedati.

In potem slisis, kako maturitetni eseji, ki v tocno doloceni besedi ne vidijo tocno dolocenega pomena, dobivajo slabe ocene, popolnoma tipski eseji pa vse mozne tocke.

12 komentarjev:

Jaško pravi ...

jest sem tvoj bravec.

Nina pravi ...

Tako je. In ker se trudim, da bi pisala izkljucno trivialno literaturo, me lahko razumes, kakor hoces. Dovolim :D

Aelfsciene pravi ...

Jaz sama itak berem tako, da sebe projeciram v ctivo (ce se ne morem, me ponavadi delo ne zanima :)) To se vidi tudi, ce skusam interpretirati kako pesem (o boga jaz jutri), ampak iz tega ne morem. Meni se zdi popolnoma logicno, da "to" "tam" pise :D

Eseji imajo pa tak butast kriterij samo zato, da jih lahko "objektivno" ocenijo. Oz., povedano posteno, da jih lahko popredalckajo glede na enega od moznih kriterijev - sposobnost upesnjevanja popolne reprodukcije :)

Nina pravi ...

Se mi zdi, da fanaticne ljubiteljice Literature, ki jo bos srecala jutri, ne bo motila tvoja osebna interpretacija - ce jo bos le imela :D

Sovica Oka pravi ...

Carica! Ravno tako (ampak ne s tako lepimi besedami) mislim jaz! Zgražanja spadajo v OŠ in SŠ, ko so nam tupili v glavo, kaj je hotel avtor s "tem in tem" sporočit.

Damn, kako, pri k... slovarca ve, kaj je hotel avtor sporočit!? S kako pravico pametuje dijakom!? Dooooooh!

widra wanda pravi ...

to z ocenjevanjem esejev pa tudi enoznačne interpretacije so verjetno zopet posledica pedagoškega pristopa, khm, ki pa je bil dovolj skritiziran že pri prejšnjem postu, tako da ...

upam, da nam nebo ne pade na glavo, ane;)

Nina pravi ...

Sovica, saj vem, da bi bila jaz fenomenalna uciteljica :) Hec :)

widra, tale citat na vrhu je iz ene od knjig za enega od pedagoskih predmetov.
(Ceprav je na ostalih mestih poudarjano tudi drugacno razumevanje literature; saj pravim, da sem malenkostna)
Pa si predstavljaj, da tako knjigo prebere nek nekriticen bralec, ki cisto slucajno postane se ocenjevalec na maturi ...

Morska pravi ...

Ob tem se živo spominjam književnosti v srednji šoli, do katere sem dobila odpor ravno zaradi na eni strani vzpodbujanja lastnih interpretacij skozi besedila, na drugi strani pa pričakovanja, da bo naša interpretacija do potankosti sovpadala z avtorjevo.
Naša učiteljica je tako od nas želela slišati interpretacijo, za katero smo se hudičevo potrudili, nato pa nas je vedno zabila, češ da nima veze s tistim, kar je avtor v resnici mislil. Moje vprašanje je bilo vedno, zakaj hudiča moramo v tekstu videti tisto, kar je avtor. Če pač moramo to vedeti za kontrolko, si bomo pač itak prebrali tam, kjer si je tudi ona, zase pa lahko imamo svoje mnenje.

Nina pravi ...

Morska, povsem razumem tvoj odpor ... Glavna težava pri tem vašem sistemu interpretiranja je - po mojem mnenju -, kako ugotoviti, kaj je avtor mislil ... Sploh, če je že kakšno leto (ali 100) pod rušo ;)

Jaz sem imela priložnost videti kar nekaj načinov interpretiranja in trenutno mi je najljubši tisti, pri katerem profesor poudari, da je mogoče vsako besedilo (sploh liriko) interpretirati po svoje, vse, kar naredi, je, da vodi interpretacijo s podvprašanji, kaj bi se še lahko skrivalo ...

Moj ljubi Eco pa bi dopolnil tole moje razglabljanje, da res lahko v vsakem besedilu kdorkoli vidi karkoli - če se le drži besedila :D

enxen pravi ...

jutri in še tudi pojutrišnjem bom rad svoje preteklosti bralec in interpret.
zato pišem. za bralca mi ni mar.
pa tebi? ;-)

Nina pravi ...

Kaj pa vem - če bo kje še kdaj kakšen mulo jokal, ker je narobe interpretiral pesem in zato fasal šut, me za bralca hudo skrbi.

Kaj si o mojem pisanju na mojem blogu misli naključni bralec, je pa seveda njegova stvar. Lahko mi tudi pove, kaj vse ga moti in s čim vse se strinja, ampak to je zame zgolj izmenjava mnenj, ki na moje pisanje ne more vplivati ...

enxen pravi ...

se strinjare.
"je narobe interpretiral ...", tega, da sta poezija in literatura pravzaprav namenjeni osebnostni rasti, t. j. urjenju interpretacije, tega v šolah eksplicitno ne učijo. tam so zaželjeni enakomisleči. čimveč njih.