O zarečenem kruhu

Tudi vrabci vedo, da se zarečenega kruha največ poje (seveda bi bilo vrabcem ljubše, če bi se nam zareklo še pogosteje, pa bi potem kruh metali v smetnjake, ker revni vendarle nismo, kenede), jaz pa žvečim in premlevam tisti svoj: "Če ne znajo, naj pa ne pišejo!"

Recimo, da sem sebi nekako uspela upravičiti svoje novo delo, zdaj namreč lektoriram. (Tukaj se redni bralci mojih zapisov zgrozite in me pošljete nekam :))

Dejstvo je, da je tokratno lektoriranje velik izziv. Pomembna je hitrost, v nasprotju z besedili v preteklosti (pretežno resna, strokovna besedila) pa je pomembno tudi, da sem dovolj prilagodljiva (saj vemo: termin je pač termin in v skrajnem primeru ima mednarodno/slovensko sopomenko in je težko izumljati toplo vodo, ne ;)). Z neologizmi nimam težav, sprašujem pa se, kako daleč grem lahko pri slengu.

Sem pa pri tem odkrila novo igračko: korpusi besedil so super ;)

Ko bom dobila kakšen odziv, pa sporočim, kako mi je vse skupaj uspelo ...