Prenosi sej DZ

Mami ze nekaj casa ob popoldnevih gleda ali poslusa prenose sej na TVS (na drugem programu, jasno). Po pravici povedano se mi je zdela njena navada rahlo cudna, ampak sem se ji danes pridruzila pri novem hobiju.

Stvar je zares zabavna! Poslanci si med seboj ponujajo psiholoske nasvete, obkladajo se s precej neprijaznimi nazivi ...

Sploh pa so navdusujoce retoricne sposobnosti posameznikov: od tistih, ki svoj komentar preberejo s sklonjeno glavo in tihim glaskom, do tistih, ki divje rohnijo ob vsaki pripombi.

Tudi komentatorja imajo, na zalost je precvekal najbolj zanimiv del, ampak naj mu bo, prepricana sem, da se bo scasoma navadil ...

Moram preveriti, kdaj bo naslednji prenos, da se zalozim s kokicami ...

Kaj je prav in kaj narobe?

Pogosto me ljudje sprasujejo, kako naj kaj pravilno povejo: kako se, recimo, pravilno naglasi ime ali priimek (vselej odgovarjam, da se ime naglasi natanko tako, kot to dolocita starsa, priimek pa, kot ga izgovarja druzina), kako se pravilno oblikuje stavek (sploh dvojno zanikanje predstavlja tezave), kaj je zdaj s to dvojino ...

Nekateri se jezijo na Topsija* (ki je ze dolgo neka mitoloska figura slovenistike), ki da si izmisljuje nemogoce besede, neverjetna pravila ... Pa ste vedeli, da slovnica nastaja z opazovanjem? Nihce ne more predpisovati nicesar, cesar ne more dokazati z rabo, veste?

Vsi, ki se pritozujejo nad vdiranjem anglescine v slovenscino, naj se zavedajo, da je tudi Levstik davno tega bentil nad germanizacijo slovenscine. Pa je bil neuspesen, ker je pretiraval prav tako, kot zdaj pretiravajo varuhi cistega jezika ...

Dragi moji, sprijaznimo se: jezik je ziv, jezik se spreminja. Ce ne verjamete, berite Cankarja, Jurcica, celo Linharta ...

In se nekaj: vse, kar v jeziku opravlja funcijo, je pravilno! Pravilno z vidika narecja, slenga, zargona ... Vprasanje, ki bi si ga lahko zastavili, je v resnici, ali je nekaj knjizno ali ne - in se to bi smeli presojati le z vidika sedanjosti.

---

*Topsi: Joze Toporisic, kot ga je poimenoval prof. Grdina

Rek

Ob spodnjem citatu (citirano po zapiskih kolegice) preprosto ne morem ostati resna:

Rek: frazeologem tipa recenice, vendar ne pregovornega tipa, temvec tak, ki jedrnato izreka druge vrste misli, filozofske ali naravne narave. [...]

Nekako se mi zdi, da Topsi ni imel v mislih prav nicesar smesnega, prav tako pa dvomim, da so se ob takih klobasah smejali njegovi studentje, ki so bojda morali znati vse tole na pamet.