24. nov. 2007

Samo v Sloveniji ...

Na takole sobotno jutro bi clovek z veseljem se malo spal, pa ne gre, ker imajo delavci, ki razbijajo po sosednji hisi, dolocene roke, ki se priblizujejo s svetlobno hitrostjo, hisa pa je zaenkrat se vedno videti le kot gradbisce. Lepo pobarvano gradbisce.

No, ko me vrzejo iz spanja, navadno se nekaj casa obstajam (s tem hocem poudariti, da se nisem sposobna kakega kompleksnejsega pocetja) in buljim tv, ce imam na zalogi kaksen nenaporen film, si seveda pogledam tega. No, filma danes ni bilo in sem prizgala tv in to ravno med (kaksno sreco imam!) reklamami.

Med drugim se v kratkem pripravlja otvoritev trgovine Turbo Limac, ki bo nudila neko super duper krasno storitev. Sem parkrat pogledala, ko je na ekranu pisalo "vec za 9 eur", medtem ko je gospodicna razlagala, da bo storitev na voljo ze od 9 evrov naprej ...

6. nov. 2007

Potrebovala bi napisati nekaj ;)

Meni se zdi povsem samoumevno, pa ocitno ni - danes sem namrec ze drugic zasledila napacno rabo glagola potrebovati.

Glagol potrebovati je prehoden in se lepo poveze s predmetom v tozilniku (koga ali kaj?; mozen je tudi rodilnik, ampak je ze rahlo arhaicen): Potrebujem kup denarja. Sosed potrebuje nov avto. Nikakor pa mu ni vsec blizina nedolocnika: Potreboval sem narediti domaco nalogo. (Pravilneje: Moral sem ...) Potrebovala sem zapisati telefonsko stevilko. (Pravilneje: Morala sem ...)

Seveda pa obstaja nekaj, kar povzroca vso to zmedo: Potrebno je napisati nalogo. (Pravopis sicer priporoca rabo: Treba je napisati nalogo.)

Najpomembnejsa in najbolj ocitna razlika: v prvem primeru smo uporabili aktiv (jaz potrebujem), v drugem pasiv (je potrebno).

Zdaj pa potrebujem nekaj spanja, saj bo zjutraj potrebno zgodaj vstati ;)

28. okt. 2007

Ena o priimkih

Pred kratkim je sem prisrfal nekdo, ki ga je zanimalo, kaj o vrstnem redu imena in priimka pravi slovnica. Jaz pa sem nadvse prijazna in svojim bralcem z veseljem izpolnjujem zelje (in ze kaksen mesec ali dva packam zapis, ki sem ga davno tega obljubila BeeBee :)).

Slovnica pravi, da je priimek desni ujemalni samostalniski prilastek. Kaj to pomeni?

Najprej povejmo, da so vsa lastna imena samostalniske besede - zato je priimek samostalniski prilastek.

Ce je prilastek desni, ga postavljamo na desno stran jedra. Jedro je v tem primeru ime. Pravilni vrstni red je torej ime in nato priimek, npr. Micka Kovac.

Ce je prilastek ujemalni, to pomeni, da sta oba dela v istem sklonu in se skupaj sklanjata (ujemalni: bolnik samoplacnik; neujemalni: clovek dobrega srca). To pomeni tudi, da se sklanjata ime in priimek. Recimo: Stefana Kovaca, Johna Waynea ... Posebnost so zenski priimki, ki se sklanjajo po nicti sklanjatvi (se pa se vedno sklanjajo ;)): Micke Kovac, Stefke Strela/dovoljeno tudi Strele (ker je koncnica -a - moram pa priznati, da je meni osebno ljubse sklanjanje po nicti sklanjatvi). Morda bi na tem mestu omenila, da Pravopis dopusca "zenske oblike moskega priimka": Zofka Kveder/Kvedrova, za obliko Kvedrovka pa v oklepaju dodaja, da je zdaj slengovska, neknjizna ljudska, pokrajinska. Si predstavljate, kako, recimo, po tvjcku razlagajo, da je npr. Irglovka v parlamentu povedala to-pa-to?

Sklanjajo se tudi dvodelni priimki - vsak del posebej (Janeza Novaka - Kovaca). Sklanjajo se tudi tuja imena in priimki! Brez vezajev pred koncnicami! Jej, me to zjezi ;)

Dovolj jezikanja za danes ;)

24. okt. 2007

Tajkun

Po tvjcku se spet razburja nek sindikalist:

[...] ta ... ne morem reci drugace ... tajkun [...]

Beseda je bila navrzena s takim prezirom, da me je, jasno, kar odneslo k slovarjem, ker me je zanimalo, koliko negativne konotacije nosi. Prva tezava: besede ni v pravopisu (v nobeni obliki). Druga tezava: v sskj je ni v slovenjeni verziji, ki se zadnje case pojavlja v tiskanih medijih (priznam, da anglesko pisane nisem preverjala). Tretja tezava: imam anglesko-angleski slovar Collins Cobuild, ki je menda strasno revolucionarno zasnovan (korpusno :)), ampak mestoma rahlo skop v opisih.

Angleska razlaga pravi, da je tajkun nekdo, ki je uspesen v poslih in je tako postal zelo bogat in mogocen. Je to tako zelo slabo?

Kako pa vi razumete to besedo?

20. okt. 2007

Sobotna cakanja

Sedela sem v lustnem lokalu, kjer imajo prijazno in nasmejano natakarico, cesar pac ne pricakujes v soboto zjutraj.

Pri sosednji mizi sta sedela gospoda, stara kakih 70 let. Razpravljala sta o zenskih oprsjih, zenskah nasploh, socializmu in podobnih tegobah.

Par deckotov v nogavicah in modrih crocsih je razglabljalo o predsednikih.

Jaz pa sem brala Casovno puscico Martina Amisa. Tudi to knjigo vam toplo priporocam - ze nekaj casa nazaj sem jo podtaknila najdrazjemu (to namrec zelo rada pocnem) in ze njemu je bila vsec, zdaj pa sem se se sama spravila nanjo. Tokrat je zanimiv tako pripovedovalec kot cas v romanu (vec pa ne povem). Moti me le, da knjiga ni bila lektorirana ...

18. okt. 2007

Zenski roman

Po dolgem casu sem prebrala knjigo, ki me je res navdusila: zloglasna knjizica Ko se tam gori olistajo breze avtorice Brede Smolnikar. Predlagam jo vsem bralnim lenuhom, saj ima samo 120 strani, font je gromozanski, bere se pa zelo tekoce. Mogoce vas bo presenetilo, da je cel romancek ena sama dolga poved. Z eno samo samcato koncno piko.

Se bolj vas bo presenetil glavni lik: velicastna Zenska, kakrsnih ni dosti v slovenski literaturi. Zelo lepo je opisana v besedilu Jolke Milic. Menda je zgodba rahlo prirejen zivljenjepis, vse bolj socne podrobnosti pa so bojda izmisljene. Starsi pac ne seksajo, anede. (Tako je moc soditi iz pricevanj toznic ;))

In ce ze mora obstajati nekaj, cemur se rece zenski roman, naj bo taksen. Naj bo v ponos zenskam.

17. okt. 2007

Kmetija

Mami obcasno gleda Kmetijo. Pravi, da ji sicer ni vsec, gleda jo pa vseeno, ker jo zanima. Kdo bi razumel.

O oddaji sami ne bi zgubljala (prevec) besed. Oddaja je strasno dolgocasna, vsi zapleti so povsem nezapleteni, preizkusnja s pasom pa je bila naravnost grozljiva.

Dalec najbolj nadlezna pa je voditeljica, ki ves cas dela presledke med besedami. Dve besedi pa presledek in tri besede in presledek ... Hm, koncno nekdo, ki ne govori prehitro? Mogoce. Zdi se mi, da je voditeljici sicer jasno, da s tem poudarja besede, ampak resno dvomim, da je treba poudariti prav vsako drugo ali tretjo besedo.

Taksno poudarjanje (ali clenjenje) niti priblizno ne zveni naravno. Poleg tega je strasno tezko slediti - ce je pa vse poudarjeno!

Oh, kje sta Ajda in Natasa, ki sta vzgajali govorce stare sole?

6. okt. 2007

Vprasanje

V trgovini z igracami cepim pri najnizji polici, v eni roki drzim nekaj, kar od dalec spominja na medveda, v drugi roki kilavo plisasto macko. Na polici so se lev, pes in srna, ki imajo vsi popolnoma enake glave. Pa se mnogo drugih zivalskih vrst je na polici, Noe bi bil navdusen nad izborom (cetudi je izvedba bolj vprasljiva).

Prijazno nasmehljana prodajalka me seveda vprasa: "Lahko kaj pomagam?"

Jaz, ki brskam ze iz navade, z upanjem v oceh: "Imate mogoce hijeno?"

Gospodicna me pogleda, kot bi jo prosila za 50 centov, da si grem po sendvic, nasmeh je ze pozabljen: "Ne."

Jaz pa pospravim tiste zivali, ki jih v strahu pred nocnimi morami ne bi nikoli kupila najdrazjemu necaku. In se odpravim iz se ene trgovine z igracami.

4. okt. 2007

WTF? Itak?

Ze zadnjic sem se jezila nad akcijo Itak.

Tokrat me je pa razjezil njihov najnovejsi televizijski oglas.

Gr8! Wtf? Lol. Thx.

Recimo, da razumem, da je to jezik "internet", kot pravijo v reklami, pa me vendarle moti.

Kako pogosto slisite na TV besedo na f? In kaksen skandal se vsakic iz tega razvije (ce to seveda ni film ali nadaljevanka s trikotnickom)? Tukaj pa kar v reklami. (Ne, nikar me ne obtozujte puritanstva, govorim le o dvojnih merilih.)

Se spomnite reklame za rio mare pate? Tiste, ki mora imeti podnapise, ker reklama ne sme biti v tujem jeziku? Ja, tukaj so izkljucno kratice, pa vendar so izvorno angleske. Dvojna merila?

26. sep. 2007

SeptembErska obvestila

Thunderbird mi je pravkar javil, da sem prejela Septemberska obvestila, kar prav ljubko sovpada z mojo namero nekaj malega napisati o tehle e-jih.

Čisto poenostavljeno.

V besedah minister in september (in še kakšna bi se našla) je pred r-jem z e-jem zapisan zelo kratek nenaglašen e ali že kar polglasnik. Polglasnik je tista reč, ki ni čisto cel samoglasnik, pa bi bil rad, zato se pa povsod štuli - slišimo ga v besedah pes in krt, včasih pa tudi, ko kak intervjuvanec v dnevniku ne ve čisto točno, kaj bi povedal. Polglasnik je v slovenščini le redko naglašen ali dolg, zato tam, kjer mu ne uspe postati cel samoglasnik, včasih prav grdo odfrči.

Če sklanjamo: minister, ministra ... Pa je odletel! In to že v 2. sklonu.

Zato tudi pri različnih tvorjenkah (primeri: ministrski, vetrnica, metrsko) takile e-ji odpadejo.

8. sep. 2007

Vejevje I

Ne vem, če ste kdaj opazili, ampak novinarji si zelo radi vnaprej napišejo besedilo, ki ga nato preberejo po radiu ali tv. Vse lepo in prav (khm, priznam, še huje je, kadar morajo poročati v živo in s tem prikažejo vse svoje jezikovne pomanjkljivosti), če ti novinarji ne pozabijo na par zakonitosti, ki veljajo za govorjeno besedilo - govorjeno besedilo mora biti strukturirano čim bolj preprosto, saj poslušalec ne more skočiti par vrstic nazaj, če slučajno izgubi rdečo nit.

No, naši novinarji na take reči včasih pozabljajo, mi pa se bomo na primeru nadvse zapletene povedi naučili, kako postavljati vejice. In kakšnih povedi ni pametno uporabljati, ko nameravamo poved javno prebrati.

Poved

Sosed je dobil sina.
bomo malo zapletli:
Sosed, ki ga ne maram, je dobil sina.

Vejice smo postavili tako, da smo vrinek ločili od glavne povedi. Če poved preberemo nekomu na glas, ji bo še lahko sledil. Tega žal ne upam reči za naslednjo poved:

Sosed, ki ga ne maram, ker sem prepričan, da mi je prav on prerezal zračnici na novem kolesu, za katerega sem celo leto varčeval žepnino, je dobil sina.
Tu je vrinjenih toliko stavkov o kolesu, da nas sosedov sin, za katerega zvemo prav na koncu, ne zanima več ... Vejice pa ločujejo vsak nov vrinjen stavek (ki ga lahko definiramo kot nabor besed, zbranih okrog osebne glagolske oblike - pri čemer nam je profesorica nekoč na tablo napisala kup besed, v sredino pa postavila osebno glagolsko obliko ... nam se je zdelo hecno).

Še hujši so primeri s pomišljaji. Po spominu bom obnovila:

Ta ali oni minister - pravkar se je vrnil s počitnic, ki jih je preživel kdovekje, tam pa se je srečal tudi z nekom drugim - je za naš radio povedal ...
Ja, na papirju ali ekranu nam je vse jasno. Ampak če nekaj takega slišiš, le težko slediš - še posebej, ker pri branju tele pomišljaje skoraj vedno poudarjeno odmolčijo, kar še dodatno razbije strukturo..

Če torej pripravljamo govor (ali kaj temu podobnega), premislimo, kako natančno moramo vsako posamezno besedo pojasniti z dodatnimi zapletanji.

Pri pisanju zapletenih stavkov pa si lahko pri postavljanju vejic pomagamo tako, da posamezne vrivke dodajamo in odstranjujemo.

Sosed, ki ga ne maram, ker sem prepričan, da mi je prav on prerezal zračnici na novem kolesu, za katerega sem celo leto varčeval žepnino, je dobil sina.

4. sep. 2007

Zgodovina

Med ucenjem o spremembah v jeziku si mislim vse najslabse o lenobah, ki se jim ni dalo artikulirati. In te presnete lenobe so se drzale vsaka svoje fare in - kako predrzno! - tako so nastale prve narecne spremembe.

Predlagam, da se enkrat za vselej naucimo knjizni jezik (saj to nam je menda ze jasno, da ga nihce ne govori kar tako, od rojstva, anede?), lenobe ne bomo podpirali, in studentje nam bodo cez par stoletij hvalezni.

Ce se bodo morali otroci uciti o meni kot revolucionarki na tem podrocju, moram pa cim prej uniciti vse fotke mene s kratkimi lasmi. Ce se se tako trudim, sem s kratkimi lasmi nadvse obupna.