Pred časom sem že delila ŠUSS, danes pa priporočam še dve jezikalni povezavi:
Za prvo silo menda bo? :D
Imam pač srečo, da lahko vsak dan preberem en kup obvestil o odsotnosti iz pisarne, zato občasno dobim idejo, da bi napisala kaj o teh samodejnih odgovorih. Seveda so to samo moja priporočila, ki se jih ni treba držati ;)
Kaj je namen samodejnega odgovora? Povedati želite, da ste odsotni, najbrž tudi, kdaj boste spet prisotni, kako vas je mogoče doseči (če sploh), morda še, kdo vas nadomešča (če vas), in podobno.
Pred vklopom samodejnega odgovora zato preverite podatke v sporočilu - popravite datum, ki ste ga vnesli ob prejšnji odsotnosti, posodobite telefonske številke, preverite morebitne povezave in e-naslove. Zastareli kontaktni podatki imajo lahko celo negativen učinek, saj vas lahko poslovnim partnerjem predstavijo kot neresno in neodgovorno osebo. Če bo sporočilo preusmerjeno, povejte tudi to.
Če ste samodejni odgovor pripravili tudi v tujem jeziku, preverite morebitne napake. Pisanje v polomljeni angleščini ne sporoča nič dobrega o vas niti slovenskim prejemnikom obvestila.
Premislite, katere podatke morate nujno zapisati. Ste prepričani, da morate navesti, kje točno ste, deliti podrobnosti o svojih medicinskih posegih ali razlagati načrte o poročnem potovanju? Res? Tudi zasebna telefonska številka lahko ostane skrita poslovnim partnerjem, seznam e-naslovov celotnega podjetja pa bi lahko najbrž zamenjali s splošnejšim, "info" naslovom (če se ga redno preverja in nato preusmerja na ustreznejše naslove) ali pa, jasno, z e-naslovom osebe, ki vas nadomešča.
Včasih to sicer ni možno, ampak vendarle: poskusite samodejni odgovor o odsotnosti vklopiti le, ko je res nujen.
PS: Zdi se mi, da sem pozabila, kako pisati :O
Me je pred časom bralka tegale bloga povprašala, kako se pišejo števniki - skupaj ali narazen. O glavnih števnikih pravi Pravopis tole:
1. Glavne števnike do 100 in stotice pišemo skupaj: enajst, petindvajset, sedeminsedemdeset; dvesto, devetnajststo. Druge glavne števnike pišemo narazen: sto enajst, dva tisoč, sedem milijonov, tristo tisoč sto (300.100), tristo en tisoč sto (301.100), devetnajststo šestindvajset (1926).
Pomni
1. Iz tehničnih in podobnih razlogov vse glavne števnike pišemo tudi skupaj, npr. na položnicah: enajsttisočsedemstotri.
2. Zlasti v strokovnih besedilih glavne števnike zapisujemo s števkami in jih torej ne izpisujemo s črkami.
Ostale števnike (vrstilne, ločilne, množilne) pišemo skupaj (enaindvajseti, dvatisoči, desettisočer ...), skupaj pišemo tudi tvorjenke iz števnikov (tritisočak, miljoninka, pettisočkrat, večkrat, ničkolikokrat, večdeset ...).
Zloženke, katerih prvi del je številka, zapišemo z vezajem (to je tisti kratki minusek; v pravih urejevalniki besedil boste opazili razliko, če pritisnete Ctrl in - na numerični tipkovnici): 7-delen, 100-odstoten, 100-leten; enako velja za samostalniške izpeljanke: 100-letnica.
Čisto po naključju sem pribrskala do seznama najbolj prodajanih knjig v februarju ... Pa sem nato poiskala še seznam za januar. In nato še tistega, ki ga objavljajo slovenske knjižnice - o najbolj izposojanih knjigah.
Če ignoriramo tiste knjižice, ki jih mularija bere kot domače branje, se mi zdi rezultat mini raziskave zelo zanimiv ... Kupujemo kuharice in priročnike, februarja je očitno strašno in še Stieg Larsson (bi rekla, da je pravkar izšla tretja knjiga njegove serije kriminalk), ampak pri izposoji pa prednjačijo - ljubezenski romani.
Najbolje prodajane knjige v januarju
Odločila sem se, da bom tista jezikovna vprašanja, ki mi jih zastavljajo znanci, objavila tudi tule. Mogoče bodo prišli odgovori prav še komu ;)
Kako je s piko za števnikom? Je prav "v 5. dneh" ali "v 5 dneh"?
Pike za petico seveda ni, saj je čisto navaden glavni števnik. Piko namreč zapišemo za vrstilnimi števniki.
Zakaj pa prihaja do zmede? Ker (tudi) števnike sklanjamo. Takole gre pri glavnem števniku:
pet dni
petih dni
petim dnem
pet dni
o petih dneh
s petimi dnevi
Pa pri vrstilnem?
peti dan
petega dne
petemu dnevu
...
In kako si pomagati? En čisto preprost namig: 5. dan je le eden, medtem ko je 5 dni pač pet ;) (O 5. Dnevih poezije in vina pa bomo kakšno rekli kdaj drugič ... :))
Kako pogosto strmite? Jaz občasno kar. Je taka fajn prostočasna aktivnost, od katere nimam prav dosti. Saj veste, ko kar strmiš v prazno? Pa včasih ostrmim od začudenja. In se kam zastrmim.
A stremite tudi? K napredku, po resnici ali znanju? Po uspehu? Ja, večina nas stremi po čem.
In zato vam predlagam, da si natančno preberete definiciji spodaj:
Da ne boste več mešali teh dveh izrazov ;)
Ne vem, če sem vam že kdaj opisala vse svoje fobije, ampak tako, kot nekateri ne prenašajo škripanja krede po tabli ali praskanja po dnu krožnika, jaz ne prenesem prijemanja razmočenega papirja. Ne najdem pametne razlage, zakaj se mi zadeva tako strahovito gnusi, ampak se mi, zato se pač izogibam stikom s potencialno razmočenim papirjem. Pa je.
Težava je seveda, ko mi kak nadebudni delilec letakov za brisalec zatakne letak, nato pa mi avto opere dež ... In razmoči letak.
Še raje imam tiste, ki dejansko letak položijo na že moker avto. Tako ni treba dvigati brisalca in tudi veter ga ne bo ravno zlahka odpihnil, delilec pa očitno ni posmislil, da bo to packarijo moral nekdo prijeti, če jo bo hotel prebrati. Fajn, res. Ta županski kandidat pri meni pač nima možnosti ...
Danes zjutraj pa me je pričakala nadgradnja razmočenega letaka. Ker se je letak ponekod že posušil, potiskan pa je bil z neko posebej lepljivo barvo, se tako okrog vozim s polepljenim zadnjim steklom, ki zdaj vabi na neko "la--no zaba--".
In vsi tisti, ki menite, da je tlačenje letakov za brisalce učinkovito, boste gotovo veseli, če vam povem, da sem v kar nekaj časa, odkar imam, vozim in parkiram avto, natanko preučila le en komplet letakov, zataknjenih za brisalec: bilo je jeseni in deževalo je, letaki pa so bili spravljeni v plastično vrečko, ki se ni prilepila nikamor, prav tako pa nisem rabila prijemati nobenega razmočenega papirnatega gnusa. Vrečka je imela "zadrgo" in je bila povsem uporabna tudi kasneje, ko v njej ni bilo več letakov.
... samodejnih odgovorov o odsotnosti iz pisarne:
We like to informe you that we will be out of office from **** till **** because of hollydays.
Povsem nepretresljiv dopust je za mano.
Zgodil se je skorajda naključno (in z veliko popusta, ker se je rezervacija zgodila menda 4 dni pred odhodom) in z mano je romal kup knjig (in tako je po neskončno časa moj profil pri goodreads spet doživel nekaj malega posodobitve).
Ugotovila sem pa še nekaj: včasih so takile nepretresljivi dopusti res super, ker se res krasno spočiješ.
Ahja, morje je bilo toplo, vreme (kljub menda drugačni situaciji v okolici) prekrasno, alergične reakcija na presneto kremo za sončenje (le zakaj nisem nasedla trgovkini ponudbi, ko mi je kot "cenejšo kremo za sončenje" ponujala samoporjavitveno kremo? in zakaj v obmorski vasici v Dalmaciji sploh imajo samoporjavitveno kremo?) pa bo menda prav tako izginila v kratkem, kenede?
S tačko me potreplja po bradi. Rad ima moške brade.
"Človeške punce imamo manj dlake kot mačje punce, veš," mu pojasnim.
Z drugo tačko frcne šop mojih las.
"Mah, zapleteno je," mu pojasnim.
Mja, mogoče se mi res že malo meša ...
Danes sem nekaj brskala po tistem Žurnalu, ki ga dobimo v nabiralnik vsako soboto, in v enem od člankov zasledila poved:
Zaposlenih je za trenutni in prihodnji obseg poslovanja Iskraemeca nedvoumno preveč.
Do neke mere me že poznate, zato veste, da sem se zapičila v tistile nedvoumno. Kaj me muči? Jah, to, da se nedvomno in nedvoumno hudo prepogosto rabita kot sinonima, pa to nikakor nista.
Saj je preprosto, kajne, ne rabimo niti našega prijatelja, SSKJ, da bi to preverili. Kar je nedvomno, ne dopušča dvoma. Kar je nedvoumno, ni dvoumno, torej ne dopušča dveh (ali več) razlag.
Kako bi bilo lahko zaposlenih dvoumno preveč, si ne znam predstavljati, medtem ko si je dvom v odvečnost nekaterih delavcev mogoče zamisliti, kajne?
Ker prejemam na kupe elektronskih sporočil, takšnih in drugačnih, lahko napišem kaj o njih ... Ne verjamem, da bom zaradi tega zapisa dobila kaj dosti manj čudnih sporočil, ampak upam pa lahko, kenede.
Poudarim naj še, da tale navodila ne veljajo za elektronsko pošto med prijatelji ;) No, razen 2. točke ;)
Začnimo na začetku ...
Če za komunikacijo preko blogov ali raznih klepetalnih programov, za prijavo na forume in na strani, ki jim ne zaupate preveč, uporabite e-naslov v stilu "princeskatynchika_xxx@domena.com" ali "jstsmsosedovjanez@domena.com", to sploh ni problematično, zdi se mi celo smiselno. Če se prijavite na zaposlitveni oglas (tudi za študentsko delo), napišete pritožbo nad neko storitvijo ali pošljete neko povpraševanje s takimle elektronskim naslovom, pa nikar ne pričakujte, da vas bodo prejemniki jemali resno. Za takšne namene si poskusite pri katerem od ponudnikov brezplačnih elektronskih predalov ali pri vašem ponudniku interneta (če obstaja ta možnost) nastaviti elektronski naslov, sestavljen iz imena in/ali priimka (npr. ime.priimek@domena.com, priimek@domena.com, uporabite lahko tudi npr. začetnico imena: i.priimek@domena.com).
Seveda o tem čivkajo že vrabci, ampak bom ponovila: pošiljanje e-sporočila na stotine (ali desetine) naslovov, ki jih vse vnesete v polje "za" ali "to", ni higienično. Tako prav vsem na tem seznamu pošljete prav vse e-naslove s tega seznama. Če so to prijatelji ali ljudje, za katere je pomembno, da vidijo, komu vse je bilo sporočilo poslano, je situacija malo drugačna. Če pa govorimo o ljudeh, ki se ne poznajo med sabo, ali ne bi želeli, da je njihov e-naslov razposlan na vse mogoče naslove, jih naštejte v polju "bcc" ali "skrita kopija", v polje "za" pa lahko vpišete kar svoj e-naslov. Obstaja še polje "cc" oz. "kopija", vanj pa boste vnesli naslove tistih, ki morajo biti obveščeni o vsebini e-sporočila, niso pa naslovniki.
Če dobim e-sporočilo z naslovom "NUJNOOOOO!!!!!!", pričakujem, da me bo v njem čakala srce parajoča zgodba s fotko otročka/legla kužkov/kaj podobnega (resničnost navedb takšnih sporočil lahko preverite tule: snopes.com), zato takšen naslov e-sporočila verjetno ni smiseln. Prav tako naj naslov sporočila ne bo "Živjo.", "Rabim pomoč" ali ":)", nikakor pa tega polja ne puščajte praznega (v kupu prejetih sporočil se sporočila brez naslova hitro izgubijo). V naslovu sporočila zelo kratko opišite, zakaj pišete: namesto "Prošnja" zapišite "Prošnja za delo", namesto "Ne dela" napišite recimo "Težava pri prebiranju elektronske pošte", namesto "Kad" lahko napišete "Povpraševanje - kad model št. 12345".
Več pa naslednjič ...
