21. jan. 2007

Vikati v celoti ali le na pol?

Tole je en primer "polvikanja":

A ste bla kje na počitnicah?

Pa še za moški spol:

A ste naredu to-pa-to?

Moja gimnazijska profesorica je imela navado reči, da polvikanje pričakuje na trgu pri branjevkah, vsi ostali pa naj jo vikajo.

No, saj razumem, polvikanje je le znak nepoznavanja norme, poleg tega je mnogo drugih jezikovnih pravil, ki so bolj življenjskega pomena, kot je pravilno vikanje, ampak mene kar zabolijo ušesa, kadar kaj takega slišim od kakega komercialista/radijskega napovedovalca (na komercialnih radiih, ki jih pomotoma slišim na lokacijah, kjer nimam vpliva na izbiro postaje :))/govorca v javnem govornem položaju - človeka pač, ki poklicno govori ali pa je govorjenje vsaj zelo prisotno pri opravljanju poklica.

Dejansko sem mnenja, da bi morali vsaj eno leto človekovega šolanja posvetiti osnovnemu izobraževanju za življenje: izpolnjevanje položnic, pisanje prošenj, življenjepisov, branje voznih redov, pravopis (ja, je pomemben) in govorna komunikacija v najbolj običajnih situacijah - pozdravljanje, predstavljanje (sploh po telefonu!) in celo vikanje.

Dvojina pa je dodatni tečaj ... Sem že skoraj obupala nad njo :)

A greve?