4. sep. 2007

Zgodovina

Med ucenjem o spremembah v jeziku si mislim vse najslabse o lenobah, ki se jim ni dalo artikulirati. In te presnete lenobe so se drzale vsaka svoje fare in - kako predrzno! - tako so nastale prve narecne spremembe.

Predlagam, da se enkrat za vselej naucimo knjizni jezik (saj to nam je menda ze jasno, da ga nihce ne govori kar tako, od rojstva, anede?), lenobe ne bomo podpirali, in studentje nam bodo cez par stoletij hvalezni.

Ce se bodo morali otroci uciti o meni kot revolucionarki na tem podrocju, moram pa cim prej uniciti vse fotke mene s kratkimi lasmi. Ce se se tako trudim, sem s kratkimi lasmi nadvse obupna.

4 komentarjev:

Krfjolca pravi ...

Haha, dobra.
Ali pa se te bodo spominjali kot čarovnico, ki je uničila to pristno, lepo domačo govorico. In bodo učenci čez par stoletij igrali pikado na tvojo sliko in se jezili, kako je jezik dolgočasen ;)

Nina pravi ...

Ze, ze, ampak predstavljaj si ZSD cez 300, 400 let! Jaz mislim samo na tiste norce, ki bodo takrat studirali slovenscino :)

Ker mi pa nismo nori :D

Aelfsciene pravi ...

O Nina, rada te imam! In pospesi ta postopek iz 200 let na en teden, prosim :D

Nina pravi ...

Hihi, zal tudi to ne bi nicesar resilo - razvoj do danes bo se vedno treba poznati. Samo cez par stoletij bo kolicina snovi se vedno enaka. V zadnjem poglavju pa moja slika ;)