Pošiljka ...

Zadnjič je mama iz nabiralnika pobrala pošto in med množico reklam opazila tudi roza kartonček. Ta je bil naslovljen name, na njem pa je pisalo, da so mi poskušali dostaviti pošiljko, ampak dostava ni bila mogoča, zato naj pokličem na neko telefonsko številko.

Ker je moja mama tiste sorte gospa, ki takele pozive k prevzemu pošiljke jemlje skrajno resno, me je takoj poklicala in mi prebrala vsebino s kartončka (ja, vmes je tudi zamenjala očala). Jaz sem bila seveda prepričana, da je zadeva res čisto navadno obvestilo o prispeli pošti, dokler mi mama ni prebrala telefonske številke, na katero naj bi poklicala ... Mobilna številka je bila. Nekako ne verjamem, da naš poštar po službi sprejema klice o raznih pošiljkah. Na tem kartončku je bilo izpisano tudi ime podjetja in njihov naslov ... Naš poštar pa - resnici na ljubo - komaj najde čas, da nakraca "1000 lj" ali "3000 ce".

Zato nisem klicala na številko, ki mi jo je mama narekovala, ampak sem se odločila, da si bom ta kartonček ogledala sama. Če je kak uraden poštni dokument, pa se bom, jasno, že potrudila in pošiljko prevzela ...

No, doma me je čakala takale dopisnica ...

... ki prav nič diskretno spominja na obrazec za povratnico ...

Ne, jaz nisem poklicala, je pa gotovo poklical kdo drug, ki je bil prepričan, da je kartonček uraden obrazec in ni želel imeti težav, ker pošiljke ne bi prevzel. In podjetje, ki se ukvarja s prodajo takšnih in drugačnih zavarovanj, je dobilo še eno stranko ...

Seveda me je prigoda spomnila na starejšega uglajenega gospoda, ki sem ga pred časom imela priložnost srečati na pošti. Prejel je namreč obvestilo o prispelem paketu z odkupnino. Ta ni bila posebej visoka, težava je bila v tem, da pošiljka ni bila naročena. In veste, kaj? Tega gospoda je tako matral firbec, da je dejansko plačal odkupnino ... Pošiljka presenečenja?