O zelenjavi in podobnih rečeh
In spet je tu poletje. In neverjetne količine zelenjave, sadja in podobnih reči.
Ni dvoma, vsak, ki ima vrt, vrtiček ali balkon s kakšnim zelenjavnim kotičkom, že pobira sadove svojega dela. Seveda pa zelenjava nima razumevanja za človekove želje, rastline imajo pač svoja življenja in tako sploh ni redko, da si tetki med sabo ponujata solato: "Saj res, solate imate kaj? Je imamo toliko, da se ne vidimo iz nje." "Pa sem ti jo ravno hotela ponuditi." Solata pa še naprej raste po svoje, kot ji paše.
Seveda je treba pridelek spraviti za zimo in tako je mama nakuhala marmelade za naslednjih nekaj let, vlaga kumarice in zamrzuje zelenjavo, ki je ne uspeva pojesti ali je ne moreva razdeliti med znance.
In tu še ni konec. Po bloku zvonijo razni nabiralci in ponujajo borovnice in gobe (poleg obveznih copatov, sesalcev in življenjskih zavarovanj). Zjutraj se oglasi prvi kmet s prikolico krompirja, proti večeru pride drugi, z drugo glasbeno spremljavo.
In že čakam pogovor o paradižniku. "Saj res, paradižnika imate kaj? Ga imamo toliko, da se ne vidimo iz njega." "Pa sem ti ga ravno hotela ponuditi."
2 komentarjev:
Jaz sem pa prav vesela, če mi kdo kaj ponudi :)
Sploh če je že nabrano in očiščeno. Imamo vrt, pa nimam časa it nabrat :)
Hihi, očiščene zelenjave se tudi jaz ne branim :D
Pred kratkim sem bila pač priča prizoru, ko sta si mama in ena njena kolegica takole ponujali zelenjavo, in se mi je zdelo precej hecno ;)
Objavite komentar