Še ena o bankah ...
Da se z bankami ne razumem preveč dobro, sem menda že zapisala. V vmesnem času sem seveda glavnino poslovanja prenesla na drugo banko (banka A), na tretji (banka B) pa imam nekakšen "varen račun" - račun, kamor položim tisti denar, do katerega želim dostop kadar koli (in torej moj varčevalni račun z mesečno vezavo odpade), hkrati pa ga nočem imeti na dosegu kartice. In, ja, to vedno počnem osebno, saj je celo vožnja od ene do druge banke cenejša od provizije za prenos med bankami.
Zadnjič mi je bila na račun v banki A vrnjena dohodnina, ki je namenjena za popravilo avteka, zato sem jo dvignila in želela položiti na račun v banki B.
V banki A kot po navadi niso preverjali moje identitete (mislim, da so osebni dokument zahtevali le ob odprtju računa), v banki B pa jih prav tako ni zanimalo, kdo ali kaj sem. In pri polaganju na nek račun se mi take stvari niti ne zdijo tako zelo nujne - koliko je pa možnosti, da bi nekdo ukradel mojo kartico zato, da bi na račun polagal denar?
No, tu se zaplete. Ko sem preučevala prospekte na banki B, sem slišala, kako je gospodična s sosednjega okenca okarala mladeniča, ki se je ukvarjal z mano. Namreč: pred kratkim so že imeli eno tako (ne vem pa, kaj je ta počela, ker sem bila predaleč). In to očitno ni bilo v redu. In bi me moral preveriti.
A kakšna sem bila, da sem bila taka? Eh, v kratkih hlačah in sandalcih. Ko namreč moja draga M polaga trikrat večje zneske v hlačah na rob in v čeveljcih s peto, je nihče ne preverja. (Prav tako nihče ne preverja, ko jaz dvigam takšne ali drugačne zneske ...)
Je res tako fino ostati za vedno mlad?
5 komentarjev:
Eh, pri "tvojih" letih je pa to ja že kompliment. Se spomnim, kako se mi je fino zdelo ene 2 leti nazaj, ko so zahtevali mojo osebno, ko sem naročila martini v enem lokalčku :D
Khm, saj je lušno, ko se mi hoče kakšen natakar ali varnostnik prikupiti in hoče osebno, ampak na banki me pač ne morejo takole podcenjevati. A veš, odkar postajam odrasla in razglabljam o kreditih, posojilih, varčevanjih in podobnih prčkarijah, je tudi v njihovem interesu, da so prijazni z mano - ker takrat, ko so decimalke enake, pretehta točno tisti odnos, ki ga pokažejo do mene ... In ko povem še vsem svojim prijateljem, na kateri banki se mi je to zgodilo ...
Jaz ravno zaradi takega odnosa nočem imeti ničesar več z našo največjo in najbolj vzvišeno banko prestolnice, ki pač ve zakaj, jaz pa vem zakaj ne. Odnos ki ga furajo ... da ne omenjam stvari ki sem jih slišala (od preverjenih virov) ... ko pa zahtevaš opravičilo, te pa prek neta zvohajo, da zvejo, a si kaj ali se splača reči direktorju, da sčačka tist podpis na opravičilo. Ja, resno.
V kratkih hlačah si šla na banko? To je vendar ustanova, ki ji je potrebno izkazati vso spoštovanje in je primerno vstopiti le v dolgih hlačah (moški) ali v obleki (ženske). Itak, a nisi vedla? :D
Če bi mi na vrata napisali (ali narisali), da ne smem noter v kratkih hlačah, pa ne bi šla ;D
Sploh me pa moja najljubša poslovalnica sprejme tudi v razvlečeni spodnji majici in dveh različnih štumfih - je na spletu ;)
Objavite komentar