Izbira
Čisto preprosta situacija. Prideš v neko poslovalnico, kjer moraš nekaj urediti in kjer so, recimo, tri okenca s tremi uradniki (ali uradnicami, ampak moški spol je v slovenščini, morda nekoliko seksistično, nevtralen, da se razumemo). Vsi trije uradniki so prosti in se s pričakovanjem zazrejo vate.
Katerega izbrati? Tistega, ki je videti prijazen? Tistega, ki te spominja na soseda? Tistega, ki si ga še nisi zapomnil po popolni nesposobnosti (kar pogosto niti ni mogoče, ponekod jih menjajo na nekaj mesecev)? Tistega, ki ima pred sabo najmanjši kupček papirja, ali tistega, ki ima največjega?
Kako izbrati med tremi praznimi parkirnimi mesti? (Tu izberem tistega, ki ni pod drevesom in si ga ne rabim deliti še s kom.) In kako se odločiti med dvema cestama, če te na obeh čakajo zastoji?
Na kakšen način se odločate, ko so (vsaj na prvi pogled) vse možnosti enakovredne?
6 komentarjev:
Kakorkoli in karkoli izberes, ti bo Murphy pokazal zobe, tako da je res cisto vseeno :D
Jaz ponavadi izberem potem trenutno najbližji cilj. Med tremi parkirnimi mesti izberem tasrednjega, če so na kupu ali pa tistega, ki je bližje vhodu v objekt v katerega grem; stopim do najbližjega okenca na banki/pošti/ipd. :D Drgač me pa to vedno (ne) zabava v štacuni, ko imaš več blagajn frej oz. že bolj proti koncu s stranko pred sabo in pač izbereš eno in na tej se mi 80% potem nakup zakomplicira, ali pri stranki pred mano ali pa pri meni. Vse, od napačnih kod, pozabljanja stvari in laufanja po štacuni ponje (tega ne odobravam in ne počnem, sploh če si v Leclercu ki je po novem še bolj ogromen kot je bil), pa do nesprejetja kreditnih kartic. Na ostalih blagajnah bi navadno v takem primeru bila že davno zunaj. Ah. Murphy, kot Aelfsciene pravi. :)
Izbereš tisto, kar ti intuicija pravi ali pa tisto, kar je najbolj luštno. :D
Pri nas se v banki (pa tudi drugje) vleče listke, potem ti pa avtomat dodeli prostega uradnika/prosto uradnico. :D
Mimogrede, zadnjič sem tako ugotovila, da znajo biti mladi uradniki dosti bolj prijazni kakor pa same sebe polne uradnice...
tudi jaz izbiram glede na intuicijo oziroma "gut feeling"
Aaa, kakšno dobro temo si načela!
Tudi jaz sem že pomislila, zakaj izberemo prav določenega uradnika/-co. In sem začela razmišljat. In ugotovila.
Očitno so "moji izbranci" tisti ki:
- imajo zaprta usta (ljudje z odprtimi, priprtimi, čigum-prežvekajočimi,... usti mi ne zbujajo nekega zaupanja, zdijo se neresni, nekateri celo butasti)
- jim je videt, da so sredi nekega dela (torej ne čekirajo filmčkov, ki so jih prejeli v privat inbox - tako delajo na našem DURSu),
- dvignejo pogled, iz oči jim gleda nek miks med 1. samozavestjo, 2. tem: "ni mi težko, kar pristopi", in 3. iskrenim dobrodošel pri nas nasmeškom.
Hvala, ker si mi pomagala to ubesedit!
Parkplac pa izbiram bližjega vhodu. Ali pa tistega, ki levo in desno nima (še) soseda.)
Pri dveh zastojih/vrstah na blagajni/cestninskih postajah,... pa priznam, da nimam dobrega občutka in vedno izberem tisto počasnejšo varianto :(
Objavite komentar